Leta 1967 ustanovljeni Francoski inštitut v Sloveniji je del mreže francoskih kulturnih ustanov v tujini. Njegovo poslanstvo, širjenje francoskega jezika in kulture v Sloveniji, se uresničuje preko sodelovanja z lokalnimi ustanovami.
Predvsem pa je Francoski inštitut v Sloveniji tu za vse Vas, ki želite ohraniti in razvijati pristen stik s francosko kulturo in jezikom. S prav tem namenom Vam FIS ponuja tudi :
dostop do gradiva mediateke, ki obsega tudi številne digitalne francoske vire zahvaljujoč portalu CULTURTHEQUE.
Zgodovina
V Sloveniji, in sicer tako danes kot pred neodvisnostjo države, delovanje Francije na omenjenih področjih v znatni meri zagotavlja Francoski inštitut v Sloveniji. 15. decembra 1966 je bil med Francijo in ljubljansko mestno občino podpisan sporazum, ki je določal odprtje francoskega kulturnega centra v prostorih, ki so se nahajali na vogalu Veselove ulice in današnje Slovenske ceste.
S to odločitvijo so želeli ponovno vzpostaviti kulturne izmenjave med obema državama, ki so v preteklosti že imele zavidljivo tradicijo, saj jih je zasnoval že “Francoski inštitut” v letih med obema svetovnima vojnama. Le-ta je odprl svoja vrata l. 1921, nedolgo za ustanovitvijo Univerze Ljubljana l. 1919, in sicer na pobudo slovenskih intelektualcev frankofilov, ki so želeli francoski jezik, kulturo in literaturo približati Slovencem. Francija je v Slovenijo poslala prvega lektorja, Luciena Tesnièrea, ki je ogromno prispeval k delovanju Inštituta in tudi postal njegov prvi direktor, medtem ko je slovenski pesnik Oton Župančič postal njegov predsednik. Druga svetovna vojna in politično preoblikovanje Titove Jugoslavije, ki je sledilo, sta prekinili delovanje Inštituta ter zaprli prvo poglavje njegove zgodovine za več kot dvajset let.
Od 12. oktobra 1967, ki šteje kot uradni datum otvoritve francoskega kulturnega centra – delujočega v okviru kulturne mreže, ki jo po vsem svetu vzpostavlja francosko Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve – do današnjih dni, so se časi korenito spremenili. [1er bulletin “papier” du centre culturel, mai-juin 1994] In prav tako se spreminja inštitucija, ki so jo Slovenci znali vedno zelo ceniti, in je, kot še danes pričajo obiskovalci tistega časa, ponujala odprta vrata na Zahod. Neodvisnost Slovenije (1991) in otvoritev francoskega veleposlaništva v Ljubljani (1992) pomenita poglaviten preobrat v odnosih med obema državama ter nov izziv za Kulturni center, ki je postal vektor povečanega sodelovanja na velikem številu področij. Tako si je center poleg soorganiziranja kulturnih dogodkov zadal še poslanstvo sodelovanja na področju izobraževanja, znanstvenega raziskovanja in tehnologije (zlasti z vzpostavitvijo programov PAI Proteus), medijev, avdiovizualnega, itd. Kmalu po neodvisnosti in skladno z vizijo, ki si jo je zamislila glede svojega bodočega mesta in vloge v Evropi, je Slovenija kandidirala za vstop v Evropsko unijo. To je bil odločilen korak, ki je doprinesel novo razsežnost v francosko-slovenske odnose.
Ta sprememba se je zrcalila v okrepitvi izmenjav strokovnjakov s področja evropskih zadev. Francoski kulturni center (od l. 1983 na predlog takratnega direktorja imenovan »Charles Nodier«), ki je medtem spremenil status in postal l. 1997 Francoski inštitut, je spremljal Slovenijo med samim procesom priključevanja v Evropsko unijo do samega vstopa v l. 2004. Skupaj s slovensko Upravno akademijo je organiziral precejšnje število izobraževalnih programov, ki so bili namenjeni javnim uslužbencem različnih ministrskih resorjev. Nekaj let kasneje, ko so se le-ti morali pripraviti na predsedovanje Svetu Evropske unije, ki je potekalo v prvem polletju l. 2008, je Inštitut s pomočjo CEES-ENA (Centre des Etudes Européennes de Strasbourg / Ecole Nationale d’Administration – Center za evropske študije v Strasbourgu / Visoke šole za javno upravo) organiziral izobraževalne programe, namenjene slovenskemu predstavništvu v Bruslju in visokim funkcionarjem slovenske države v Ljubljani. Nenazadnje pa je bila Francoskemu inštitutu na podlagi sporazuma, podpisanega l. 2005 med slovensko državo in OIF (Organisation internationale de la Francophonie – Mednarodno organizacijo za frankofonijo), za obdobje treh let dodeljena vloga organizatorja tečajev splošne in strokovne francoščine za nekaj manj kot 300 slovenskih upravnih uslužbencev.
Trenutno je v pripravi nov sporazum, ki ga bo Inštitut v prihodnjih treh letih izvajal na enak način kot preteklega. Še dandanes pa je ponudba tečajev francoskega jezika, ki so odslej namenjeni tudi širši publiki, ter ekskluzivna organizacija izpitov DELF in DALF, ena od prioritet ustanove.
V obdobju zadnjih treh let je Inštitut z organizacijo kuturnih dogodkov med drugim pospremil tudi slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije v prvi polovici, ki mu je sledila Francija v drugi polovici l. 2008. Inštitut je prav tako pokazal na odlične odnose med obema državama s soorganizacijo skupne razstave Mostovi prijateljstva: utrinki iz slovensko-francoskih odnosov od 18. stoletja do danes, ki je bila prikazana junija 2008 v atriju ljubljanske mestne hiše. Pripravili so jo Diplomatski arhiv Francoske republike in Arhiv republike Slovenije v sodelovanju z Arhivom Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. S svojim šopkom predstav in kulturnih dogodkov dve leti zapored (2007-2008) se je »Francosko- slovenska pomlad« za lep čas vtisnila v spomin Ljubljančanov. Podobno je tudi v preteklem letu praznovanje dvestote obletnice ustanovitve Ilirskih provinc, v okviru katerega je Francoski inštitut Charles Nodier organiziral sklop predavanj v Narodni galeriji in drugod, poleg tega pa skupaj z Mestnim muzejem uskladil priprave za postavitev bogate razstave v Mestnem muzeju, izpostavilo bogastvo skupne zgodovine obeh držav.
Čeprav se je delovanje Francoskega inštituta Charles Nodier razširilo in poglobilo v vsebinskem smislu na številna področja, tudi spremembe v njegovi zunanji podobi niso zanemarljive. Po postopkih denacionalizacije v 90.-ih letih v Sloveniji je moral Francoski inštitut zapustiti prostore na Slovenski cesti in si poiskati nove. Selitev v prostore na Bregu 12 sta nam podarila prekrasen pogled na obrežje Ljubljanice, predvsem pa veliko več prostora. Vselitev l. 1998 je omogočila tudi združitev vseh služb pod isto streho: službe za sodelovanje na področju francoskega jezika, ki je dotlej delovala na Prešernovi cesti, službe za sodelovanje na področju znanosti in tehnologije, ki jo je pod svojo streho prijazno gostil Inštitut Jožef Štefan, ter službe za organizacijo kulturnih dogodkov in mediateke, ki sta bili prej nastanjeni na Slovenski cesti.
Naj omenimo imena nekaterih direktorjev zadnjega obdobja: Jean Baudry, Christine Schell, Bernard Micaud, Dominique Geslin, Jean-Jacques Victor, Anne Duruflé, Jean-Luc Goester in Isabelle Desvignes.
Od septembra 2022 vodi inštitut g. Karl Cogard.
Selitev mediateke v nove prostore je bila obenem priložnost za modernizacijo nekaterih storitev, namenjenim uporabnikom (nova spletna stran). Predvsem sta bila urejena informatizirani katalog ter izposoja knjig, DVD-jev, revij in ostalega gradiva. Vključitev knjižničnega fonda v slovensko knjižnično mrežo COBISS (www.cobiss.si), ki zagotavlja dostop do gradiva s celotnega slovenskega ozemlja posredno preko storitve medknjižnične izposoje, je bila zagotovo ena najpomembnejših pridobitev te inštitucije. Cilj Inštituta je bil namreč že od samih začetkov zagotavljanje najboljšega možnega dostopa do informacij o sodobni Franciji vsem Slovencem. In v tem smislu predstavlja Inštitut še danes široko odprta vrata v Francijo in njeno kulturo.
Mediateka ponuja okrog 13.000 dokumentov, ki pokrivajo vse literarne zvrsti (proza, poezija, dramatika, stripi, itd.) in vsa literarna obdobja s poudarkom na sodobnem leposlovju in humanističnih in družboslovnih znanostih. V zadnjih letih se je Inštitut usmeril na promocijo francoske misli in idej ter njihovo izmenjavo. Poleg ostalega fonda je zelo pomemben oddelek mediateke namenjen dokumentom za poučevanje in učenje francoščine kot tujega jezika. Prav tako je bralcu na voljo preko 200 prevodov sodobnega leposlovja v slovenščino, ki so izšla v okviru »Programa pomoči pri izdaji knjig – Program Valentin Vodnik«, ki ga je Inštitut zasnoval pred petnajstimi leti. Številni filmi na DVD nosilcih in CD-ji s frankofono glasbo in zajeten izbor francoske periodike, ki pokriva vsa področja znanja (politiko, film, glasbo, itd.), dopolnjujejo ponudbo mediateke.
Nenazadnje pa je mediateka predvsem živahno središce francosko-slovenskih stikov s področja kulture, kjer smo sprejeli in predstavili mnoge francoske literate kot tudi njihove slovenske stanovske kolege. V dobi digitalizacije, ki sproža na področju knjige veliko vprašanj in debat v Franciji, smo v mediateki povečali ponudbo francoskih digitaliziranih dokumentov po zaslugi naše nove digitalne knjižnice CULTURETHEQUE.
Prijavite se na naše e-novice
Želite biti na tekočem glede vseh dejavnosti Francoskega inštituta? Enostavno! Vnesite vaš e-naslov in prejeli boste naše mesečne novičke in obvestila.
