AI – Please Mind the Gap

Povezava do dogodka – kliknite tukaj

Kako premostiti geografske, socialno-ekonomske, spolne in skupnostne razlike v umetni inteligenci?

Torek, 17. novembra 2020, od 17.00 do 19.00 – spletna prireditev v angleščini

Za prijavo kliknite tukaj.

 

 

• Hanan Salam, raziskovalka, profesorica in podjetnica na področju umetne inteligence, robotike in odnosa človek-robot, soustanoviteljica organizacije Women in AI
• Caroline Chavier, generalna direktorica, The Allyance.one, soustanoviteljica Meetup Paris Women in Machine Learning and Data Science
• Marko Grobelnik, raziskovalec na področju AI & Digital Champion of Slovenia, soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem UNESCA

Moderator: Lenart J. Kučić, urednik, PodČrto.

Obljube umetne inteligence (AI) so številne – učinkovitost javnih storitev, odpornost kmetijskih sistemov, prilagajanje izobraževanja, lažji dostop do zaposlitve, nepristransko zaposlovanje itd. V kolikšni meri je umetna inteligenca orodje demokracije?

Umetna inteligenca, ki so jo razvila človeška bitja, na nek način razkriva že obstoječe pristranskosti v naši družbi. Pogosto si zasluge za razvoju metne inteligence lastijo beli moški v državah severa. Zaradi tega obstaja značilni razkorak med tistimi, ki so sposobni ustvarjati in razvijati aplikacije za umetno inteligenco, in tistimi, ki so lahko izključeni iz dinamike: ženske, južne države, srednji in nižji družbeni sloji, ruralna območja. AI je odraz svojih oblikovalcev, od katerih je tudi odvisna; posledično posamezniki, ki stojijo ob strani procesu ustvarjanja, nimajo tako temeljite koristi od umetne inteligence kot njeni ustvarjalci. AI včasih tudi dojemamo kot izvor »filtrnih mehurčkov« na družbenih omrežjih, ki prilagajajo vsebino po preferencah uporabnikov in spodbujajo polarizacijo skupnosti.

Kljub temu lahko umetno inteligenco razumemo kot priložnost in morebiten socialni izenačevalnik, če jo zaupamo pravim rokam. AI izvira iz znanosti, ki se trudi reševati zapletenost in negotovost ter si nanju prizadeva inteligentno odzivati. Sestavljena je iz nabora orodij in algoritmov, ki so morda prvič v zgodovini prosto dostopni vsem. Ko se enkrat razvije, njena uporaba zahteva minimalno osebno digitalno znanje in s tem vabi vse, da sodelujejo pri uporabi te močne tehnologije. Ta nezaslišani uspeh poudarja demokratiziranost procesa.

AI se zato sooča s paradoksom: hkrati krepi in si prizadeva odpraviti geografske, socialno-ekonomske, razlike med spoloma in porekli. Kako lahko premostimo te vrzeli in kakšno vlogo ima lahko v tej globalni razpravi Evropska unija?

Dogodek organizirata Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCA in Francoski inštitut v Sloveniji v sklopu programa Digitalni November.